V medicini, še posebej na področju psihosomatskih motenj, obravnave bolečine in kroničnih tako duševnih kot telesnih obolenje, že dolgo vemo, da telesnega in duševnega ne moremo enostavno ločevati. Povezave so obojestranske, neizbežne in zelo pomembne za terapevtsko obravnavo. Tudi raziskave na širšem področju nevroznanosti, preučevanja zavesti in raznovrstnih duševnih stanj kažejo na utelešenost in razprostrtost uma. Um torej ni zgolj v možganih, ampak se pretaka skozi celotno telo in je odvisen od številnih kontekstov, ki skozi družbene in duhovne procese vplivajo na krhko človekovo ravnovesje.
Za študij vseh teh procesov in prenos spoznanj na druge ljudi preko svetovanj, delavnic in seminarjev so poleg medicinskega in teoretičnega znanja zelo pomembna izkustvena znanja. Saša Staparski Dobravec ima ravno to: poleg medicinskega tudi bogato izkustveno znanje na področjih sodobne funkcionalne anatomije, gibalnih metod in plesa. Zato tudi programi, ki jih oblikuje, temeljijo na tem širokem znanju in izkustvih.
Dobrobit in doprinos pokončnosti je poleg ugodnega vpliva na samo telesno in duševno zdravje tudi vzpostavljanje zdrave osnove za duševno in duhovno rast. Pri tem nimam v mislih samo določene skupine ljudi, ki bi se za ta področja posebej zanimala, pač pa za vse ljudi: od otrok do starejših.
Vadba, ki jo priporoča dr. Staparski Dobravec je hkrati zelo preprosta in celo prijetna – kar ne velja za vsako vadbo, kot vemo – hkrati pa seže globlje od zgolj telesnega zdravja in dobrega počutja. Omogoča, da se s telesom srečamo in nazaj spoprijateljimo, da nam kot zaveznik sporoča, kje so naše meje in kdaj smo jih prekoračili.
Borut Škodlar, avtor knjige SAMOUMIRITEV